Naja {Posebna lepota/Special Beauty}

Preden sem v živo spoznala Najo, sem spoznala njeno mamico, polno energije in moči, s katero se bori za pravice otrok s posebnimi potrebami. Naja je bila največji motivator, da je mamica Spomenka ustanovila društvo Vesele nogice, katerega del sem tudi jaz.

Mala deklica te enostavno osupne s svojimi svetlimi, živimi očmi in gostimi trepalnicami. Popolnoma je odvisna od tuje pomoči, vendar pa to ne zmanjša nasmeha na njenih ustnicah.

O Naji je njena družinica zapisala tole:

Naša Naja je deklica polna življenske energije, dobrovoljka in nagajivka. Ujeta je v svojem telesu, zato se nenehno učimo od nje in ji pomagamo po svojih najboljših močeh do lepše prihodnosti. Zelo rada se sprehaja in še posebaj uživa v poletnih mesecih na morju.

Naja nam je pokazala smisel življenja in nas naučila spoštovati vsak dan.

 


 

Before I’ve first met Naja, I had met her mother, full of energy and force that helps her fighting for the rights of children with special needs. Naja has been the greatest motivator that her mother Spomenka founded association Vesele nogice (Happy feet), which I am part of it.

Little girl simply amazes you with her bright lively eyes and long eyelashes. She fully depends on help of others, but that doesn’t diminish a big smile on her lips.

 

Naja’s family wrote these words about their girl:

Our Naja is a girl full of life and energy, she is cheerful and playful. She is trapped inside her body, so we constantly learn from her and try to do our best to make her future brighter. Naja likes to go on walks and she really enjoys summer months by the seaside.

Naja has showed us the meaning of life and taught us to respect every day.

 

naja4blognaja6blognaja5blog naja4blognaja7blog

Advertisements

Objavil Urška Golob

Sem Urška Golob, mama treh otrok, žena, diplomirana slovenistka in literarna komparativistka ter navdušena ljubiteljska fotografinja. Moja pot v zrcalno-refleksno fotografijo se je začela proti koncu druge nosečnosti in od takrat naprej se v fotografijo zaljubljam vedno bolj in bolj. Moj daleč najljubši tip fotografije so portreti. Ker imam doma - priročno! - dva otroka, najlažje vadim fotografiranje malčkov. Moj prvi, sin Julijan, je otrok s posebnimi potrebami in ker je težko gibalno oviran, je hkrati eden najlažjih in najtežjih modelov. Najlažji zaradi tega, ker je skoraj ves čas pri miru, najtežji pa zato, ker želim, da vsaka njegova fotografija prinese nekaj novega. Njegova sestrica mi pa zelo pridno pomaga pri vaji lovljenja pravih aspektov - ker je zelo živahna, se moram včasih za pravo fotografijo precej potruditi. V blogerskem svetu sem že nekaj časa, naše družinske pustolovščine lahko spremljate na naslovu http://pravposebnamama.blogspot.com/, za fotografijo pa sem se odločila odpreti čisto nov blog, ki ne bo namenjen samo fotografijam mojih dveh malčkov, ampak tudi vsem ostalim čudovitim modelom, ki so bili pripravljeni stopiti pred moj objektiv.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: